Migrante čaka dolga pot do vključevanja na evropski trg dela
Begunska kriza je za Evropo postavila velike izzive – tako obsežnih migracij ljudi nismo videli od druge svetovne vojne. Izseljevanje iz regij, ki jih je prizadela vojna, je sprva predstavljalo humanitarni izziv za najbolj obremenjene države, kot sta Grčija in Italija. Vendar pa je dolgoročni izziv v zvezi z uspešnim vključevanjem novih prišlekov vprašanje za Evropo kot celoto. Vključevanje teh novih priseljencev na trg dela je bistvenega pomena, ne le za njihovo socialno vključenost, ampak tudi za gospodarsko in politično kohezijo Evrope.
Učinkovito in pravočasno vključevanje novih migrantov na trg dela je postalo pomembno vprašanje na političnem programu v številnih državah članicah EU. To ni presenetljivo, saj je vključevanje na trg dela poleg spodbujanja socialne vključenosti pomembno tudi za zmanjšanje pritiska na socialne sisteme, je gospodarsko racionalen odziv (na begunsko krizo) in lahko dolgoročno olajša težave Evrope s staranjem prebivalstva in krčenjem delovne sile. Poleg tega lahko učinkovito in trajnostno vključevanje na trg dela izboljša socialno kohezijo na lokalni ravni in v družbi kot celoti, na primer prek svojih kolegov na delovnem mestu se lahko novoprispeli begunci in prosilci za azil bolj vključijo na ravni skupnosti in v druge družbene dejavnosti.
Begunska kriza je prizadela vse države EU, mnoge neposredno. To ni vprašanje, ki bi bilo omejeno na nacionalne meje, niti ga ni mogoče obravnavati ločeno. Eurofoundovo poročilo o pristopih k vključevanju beguncev in prosilcev za azil na trg dela obravnava praktične ukrepe, ki so bili sprejeti v različnih državah članicah EU. Jasno je, da vključevanje teh novih priseljencev na trg dela ni le vprašanje spretnosti ali pravnih postopkov, ampak vključuje tudi življenjske pogoje, geografsko porazdelitev, spodbude za delodajalce in izobraževanje.
Življenjski pogoji v sprejemnih centrih so na primer pogosto neprimerni, da bi ljudi pripravili na vstop na trg dela. Poročajo o prenatrpanosti in slabih razmerah, pa tudi o pomanjkanju nastanitve. Čeprav se načrtuje geografska porazdelitev prosilcev za azil in beguncev v posameznih državah, ni zagotovljenih zaposlitvenih možnosti v bližini sprejemnih centrov in lokacij, kjer so migranti nastanjeni.
Različne razmere za begunce in prosilce za azil
Obstajajo lahko tudi velike razlike v položaju beguncev (tistih z uradno priznanim statusom mednarodne zaščite) in prosilcev za azil (tistih, ki so zaprosili za mednarodno zaščito in čakajo na odločitev). Financiranje služb za zaposlovanje prosilcev za azil je pogosto manj uveljavljeno kot za begunce, dostop do teh storitev pa ni tako enostaven. Prav tako se pravice do socialne varnosti za zaposlene prosilce za azil med državami članicami zelo razlikujejo, pravila pa so pogosto manj ugodna kot za druge skupine migrantov, vključno z begunci.
Drugo pomembno vprašanje je izobraževanje. Posebne ureditve za šoloobvezne otroke beguncev in prosilcev za azil niso vedno zagotovljene, saj nekatere države poročajo o težavah z zmogljivostmi in pravijo, da so šole slabo pripravljene na sprejem te posebne skupine učencev. To lahko v prihodnosti povzroči težave s socialno mobilnostjo in okrepi ciklično naravo revščine in socialne izključenosti.
Število novih prosilcev za azil od leta 2015 je povzročilo povečano uporabo začasnega azila. To lahko oslabi položaj beguncev na trgu dela, saj lahko delodajalce odvrne od tega, da bi jih zaposlili ali jim ponudili dolgoročne pogodbe, saj neradi vlagajo v usposabljanje.
Vprašanje dostopa, ne motivacije
Kljub tem oviram pri dostopu do trga dela v več državah obstaja mnenje, da je pomanjkanje motivacije za delo prevladujoče vprašanje, ki ga je treba obravnavati, saj so številne države članice pred kratkim zmanjšale nekatere socialne storitve, ki niso povezane z zaposlitvijo, in dodatke, ki se zagotavljajo prosilcem za azil in/ali beguncem. Vendar pa ti ukrepi tvegajo nadaljnjo izolacijo ljudi od trga dela, saj zadevnim osebam otežujejo dostojno življenje. Omejitve združitve družine imajo lahko podoben učinek, ki še dodatno odgovarja socialno vključenost (in vključevanje na trg dela).
Begunci in prosilci za azil se soočajo tudi s posebnimi izzivi in upravnimi omejitvami pri samozaposlitvi, v številnih državah pa so ukrepi, katerih cilj olajšati samozaposlitev beguncev, prevladujoče pobude ali pa so namenjeni priseljencem na splošno in zato ne upoštevajo posebnih potreb beguncev.
Kljub tem nenehnim vprašanjem je treba priznati, da v ključnih ciljnih državah obstaja močna politična volja za čimprejšnjo vključitev beguncev in prosilcev za azil na trg dela. Razvija se širše soglasje, da bi moralo biti učinkovito vključevanje beguncev in prosilcev za azil prednostna naloga Evrope kot celote. Vendar pa smo daleč od tega cilja in potrebna so usklajena prizadevanja, ki vključujejo socialne partnerje, da bi učinkovito socialno in gospodarsko vključevanje beguncev in prosilcev za azil postalo resničnost.
Ta članek je bil prvotno objavljen dne Socialna Evropa
Združeni narodi: Svetovni dan beguncev
Sorodne povezave
Združeni narodi: Svetovni dan beguncev
Publikacija: Pristopi k vključevanju beguncev in prosilcev za azil na trg dela:
Avtor
Related content
14 December 2016
This report expands on existing research on the labour market integration of refugees and asylum seekers as a response to the refugee crisis. It updates information on legislation and practical arrangements in the first half of 2016, examines labour market integration in the broader context of receiving asylum seekers and supporting both them and refugees, and explores the role of the social partners. The study finds that the main countries affected made many efforts to provide faster and easier access to their labour markets for asylum seekers. In some, the social partners have been active in designing more effective labour market integration policies and have launched some promising initiatives. The sudden and large inflow of asylum seekers, however, posed many challenges, and it remains to be seen how those obstacles can be overcome.
