Raziskava „Življenje, delo in covid-19“, ki jo je Eurofound prvič pričel izvajati v začetku leta 2020, naj bi dala vpogled v razsežnosti vpliva pandemije na delo in življenje državljanov EU. Peti krog raziskave Eurofounda, ki je bil izveden spomladi leta 2022, prav tako opozarja na pojavljanje novih negotovosti, ki so jih povzročile vojna v Ukrajini, rekordno visoka inflacija in strm porast življenjskih stroškov. Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) je v desetih sosednjih državah Evropske unije pričela izvajati pilotno raziskavo s krajšim vprašalnikom. Skupni informativni pregled, ki sta ga pripravili Eurofound in ETF, predstavlja izbor izsledkov raziskave, ki zajema države EU-27 in deset izbranih sosednjih držav EU.
Ugotovitve kažejo, da imajo anketiranci iz vseh držav vsaj eno zelo očitno skupno točko: resno zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Hkrati je mogoče na podlagi ugotovitev opaziti velike razlike v življenjskih in delovnih razmerah med anketiranci v obeh skupinah držav, kakor tudi velike razlike znotraj območja EU in med posameznimi sosednjimi državami EU.
Key findings
Mlajši anketiranci v EU (28 %) in sosednjih državah EU (41 %) so poročali o splošno razširjenih občutkih socialne izključenosti, pri čemer so mnogi izrazili bojazen glede svojega finančnega položaja in zaposlitve. To je odraz dolgoročnih učinkov pandemije in prikazuje pesimistično sliko po vsej Evropi, kar poudarja potrebo po nadaljnjem sprejemanju ustreznih politik, zlasti v zvezi z mladimi.
Fizično in duševno zdravje sta glavna skrb vzbujajoča težava v vseh državah, pri čemer številni anketiranci poročajo o veliki nevarnosti razvoja depresije. Še posebno zaskrbljujoči so podatki, da depresija ogroža 75 % prebivalcev iz sosednjih držav EU, starih od 18 do 44 let. Konkretni ukrepi politike za zaščito družin pred brezdomstvom, izboljšanje sistema otroškega varstva in zagotavljanje dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, vključno s pravico do obravnave duševnih bolezni, bodo ključnega pomena za doseganje napredka na teh področjih.
Na splošno so anketiranci poročali o neuravnoteženosti poklicnega in zasebnega življenja. Ugotovitve kažejo, da se delovni čas in utrujenost zaradi dela med posameznimi državami zelo razlikujeta, pri čemer ženske poročajo o pogostejši utrujenosti zaradi opravljanja večine neplačanega gospodinjskega dela v prostem času, zlasti v sosednjih državah EU. To kaže na potrebo po aktivnih ukrepih na trgu dela, ki upoštevajo vidik spola in so namenjeni zlasti ženskam, ter po učinkovitih javnih politikah v zdravstvenem sektorju in sektorju oskrbe.
70 % anketirancev iz sosednjih držav EU je poročalo o nezadostnem dostopu do programov izobraževanja in usposabljanja. Sistemi izobraževanja in usposabljanja ponujajo ogromen potencial s programi poklicnega izpopolnjevanja in prekvalifikacije iskalcev zaposlitve in oseb z nižjimi kvalifikacijami, zlasti prek javnih zavodov za zaposlovanje. Evropsko leto znanj in spretnosti 2023 bo odlična priložnost za spodbujanje učinkovitih in vključujočih naložb v usposabljanje po vsej Evropi.
O težavah pri spopadanju z naraščajočimi življenjskimi stroški so poročali v vseh 27 državah EU in sosednjih državah EU, pri čemer so se v EU v primerjavi s podatki iz let 2021 in 2020 ti stroški znatno povečali. Zlasti zaskrbljujoče je veliko število ljudi, ki težko shajajo iz meseca v mesec, in sicer 48 % v državah EU-27 in celo do 81 % v sosednjih državah EU, v katerih je nevarnost za revščino največja. Prednostni ukrepi v okviru evropskega stebra socialnih pravic, ki prispevajo k ustvarjanju kakovostnih zaposlitvenih možnosti in pravičnih sistemov socialne zaščite, bodo ključnega pomena pri izboljšanju odpornosti v prihodnosti.
- Number of pages
-
32
- Reference nº
-
EF21065
- ISBN
-
978-92-897-2301-5
- Catalogue nº
-
TJ-04-22-216-EN-N
- DOI
-
10.2806/442725
- Permalink