Znatno zvišanje nacionalnih minimalnih plač za leto 2025 – povezano z direktivo EU?

Slika, ki se pojavlja v večini držav po zvišanju stopenj za leto 2025, je slika povečanja kupne moči med prejemniki minimalne plače, čeprav so nominalna povišanja stopenj na splošno nižja kot leta 2024. Pri določanju nižjih povečanj so se tisti, ki določajo minimalno plačo, odzvali na padajočo inflacijo. Medtem ko inflacija igra manjšo vlogo, se lahko pri določanju minimalne plače pojavi še en dejavnik – direktiva o minimalni plači, ki je vplivala na zvišanje nacionalnih minimalnih plač v več državah.

Pomembne spremembe minimalnih plač

Nacionalne minimalne plače so se med 1. januarjem 2024 in 1. januarjem 2025 zvišale v vseh državah, razen na Cipru (Španija bo kmalu objavila novo stopnjo).

O spremembah nominalnih obrestnih mer po državah je na sliki 1 prikazano:

• znatno povečanje v večini držav članic srednje in vzhodne Evrope, pri čemer se je v Romuniji povečalo za skoraj 23 % (zaradi rednega posodabljanja januarja 2025 in ad hoc posredovanja julija 2024); 15 % na Hrvaškem in v Bolgariji; 12 % v Litvi; 10 % na Češkem in Poljskem; 9 % na Madžarskem in Slovaškem; in 8 % v Estoniji

• znatno povečanje nad 6 % v Grčiji (nova stopnja je bila določena aprila 2024 v skladu z redno prakso), na Irskem in Portugalskem; in nekaj manj kot 6 % na Nizozemskem (zaradi dveh rednih posodobitev, julija 2024 in januarja 2025) in Latviji

• Zmerno povečanje malo pod 4% na Malti, v Belgiji (+3,8% povečanje od aprila 2024 zaradi samodejne indeksacije), Nemčiji, Luksemburgu, Franciji (+2% povečanje od novembra 2024 zaradi samodejne indeksacije) in Sloveniji. Na sliki ni prikazana odločitev za Španijo, kjer se s socialnimi partnerji trenutno pogovarjajo o 4,4-odstotnem povečanju, ki ga je predlagala vlada, (delodajalci so predlagali 3-odstotno povečanje).

• Na Cipru ni sprememb, saj je bila nova zakonsko določena minimalna plača prvič povišana leta 2024, prilagoditev pa je predvidena le vsaki dve leti.

Vloga inflacije pri dvigovanju minimalnih plač se umirja

Povišanje nominalnih minimalnih plač je bilo na splošno nižje kot leto prej: povprečno povečanje med januarjem 2024 in januarjem 2025 je nad 7%, medtem ko je bilo med januarjem 2023 in januarjem 2024 skoraj 10%. Eden od očitnih dejavnikov, ki vplivajo na letošnjo določitev minimalne plače, je umirjanje inflacije v številnih državah: predhodni podatki, ki temeljijo na ravneh cen med decembrom 2023 in decembrom 2004, odražajo povprečno stopnjo inflacije v višini 3 %, kar je manj od skoraj 4 %, zabeležene pred enim letom (med decembrom 2022 in decembrom 2023). [1]

Glede na nekoliko skromnejše nominalne povišanje minimalnih plač zaradi znatno nižje inflacije je splošna slika v večini držav ena od povečanja kupne moči med prejemniki minimalne plače. V zadnjih 12 mesecih so se nacionalne minimalne plače zvišale nad inflacijo v vseh državah, razen na Cipru in v Belgiji (kjer se je realna plača znižala) in v Sloveniji (kjer je ostala bolj ali manj konstantna); zdi se, da bo tako tudi v Španiji. Realno je zvišanje ravni minimalne plače znatno v večini držav članic srednje in vzhodne Evrope (Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Litva, Češka, Poljska, Slovaška in Madžarska) ter na Irskem med zahodnoevropskimi državami članicami.

Zdi se, da je direktiva o minimalni plači sprožila strukturna povišanja

Ker se vloga povišanja cen pri določanju minimalne plače zmanjšuje, lahko drugi dejavniki, zlasti nova direktiva o minimalni plači, odslej prispevajo k znatnemu povečanju minimalnih plač. Direktiva o minimalni plači določa, da morajo države z zakonsko določeno minimalno plačo zagotoviti, da je minimalna plača "ustrezna". Člen 5 ureja postopek za določitev ustrezne minimalne plače. Med številnimi drugimi vidiki – vključno z akterji, pogostostjo, potrebo po jasnih merilih za usmerjanje procesa in elementi, ki bi jih morali vključevati – v odstavku 4 določa:

Države članice uporabijo okvirne referenčne vrednosti za usmerjanje svoje ocene ustreznosti zakonsko določenih minimalnih plač. V ta namen lahko uporabijo okvirne referenčne vrednosti, ki se običajno uporabljajo na mednarodni ravni, kot sta 60 % bruto mediane plače in 50 % bruto povprečne plače, in/ali okvirne referenčne vrednosti, ki se uporabljajo na nacionalni ravni.

Za nove stopnje za leto 2025 je mogoče opaziti strukturne zvišanja, ki so tesno povezana z določbami direktive, vključno z naslednjimi.

• V Estoniji so se socialni partnerji z vlado dogovorili o okviru, ki bi zagotovil, da bo minimalna plača do leta 2027 dosegla 50 % povprečne plače.

• V Bolgariji je vlada svojo odločitev o minimalni plači od 1. januarja 2025 utemeljila z zakonodajo iz leta 2023, ki določa raven 50% povprečne plače.

• V Romuniji si vlada prizadeva tudi za 50 % povprečne plače (nova nominalna stopnja januarja 2025 je dosegla 47 %), kot je določeno v novi zakonodaji o minimalni plači, ki je sledila tristranskemu posvetovanju.

• Na Češkem so tisti, ki določajo minimalno plačo, določili cilj, da nominalna stopnja do leta 2029 doseže 47 % povprečne plače.

• Na Slovaškem je bila minimalna plača že leta 2019 vezana na 60 % povprečne plače, vendar se je leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 znižala na 57 %. Ta poteza je bila preklicana oktobra 2024, ko je parlament odobril predlog zakona o določitvi minimalne plače v višini najmanj 60 % povprečne plače (v prejšnjih dveh letih), razen če so se socialni partnerji dogovorili o višji stopnji. Vendar pa odločitev vlade, da od 1. januarja 2025 zviša minimalno plačo s 750 evrov na 816 evrov, ni dosegla 60-odstotne stopnje in pričakuje se, da bo naslednja posodobitev leta 2026 dosegla ta cilj.

• Na Irskem je bila minimalna plača za januar 2025 določena v skladu s ciljem, da se do leta 2026 doseže 60 % povprečne plače.

• V Španiji je vlada leta 2020 pooblastila ad hoc svetovalno komisijo, da do leta 2023 zniža raven minimalne plače na 60% povprečne (neto) plače, zadnja zvišana stopnja januarja 2025 pa je namenjena ohranjanju na isti ravni.

• Na Malti je štiriletni načrt za povečanje nacionalne minimalne plače v drugem letu izvajanja, ki temelji na tristranskem sporazumu iz leta 2023 in priporočilih državne komisije za nizke plače.

• V Grčiji se trenutno razpravlja o predlogu za uvedbo mehanizma za prilagoditev minimalnih plač na podlagi formul od leta 2027 naprej.

Sklep

Prejemniki minimalne plače bodo januarja 2025 doživeli povečanje žepov, saj so se nominalne obrestne mere v zadnjih 12 mesecih v skoraj vseh državah dvignile nad inflacijo. Ker se je rast cen vrnila na bolj zmerno raven, se je vloga inflacije pri znatnem povišanju minimalne plače zmanjšala, medtem ko se je vloga nove direktive o minimalni plači začela uveljavljati. "Okvirne referenčne vrednosti" direktive za usmerjanje ocenjevanja ustreznosti minimalnih plač (50 % ali 60 % povprečne ali povprečne plače) – čeprav jih direktiva ne določa – so postale orodje, ki ga pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo podpira večina držav z zakonsko določeno minimalno plačo. Vse več držav vključuje takšne referenčne vrednosti v svojo zakonodajo, zakonske minimalne plače pa se zvišujejo nad inflacijo, da bi dohitele dejanske plače. Ključno vprašanje je, ali te referenčne vrednosti zadostujejo za zagotovitev ustreznosti minimalnih plač v vseh državah članicah. Eurofoundov letni pregled minimalnih plač za leto 2025 sredi leta 2025) bo vključeval podrobnejši pregled vprašanja, kako določalci plač ocenjujejo ustreznost stopenj.

Slika © Nomad_Soul/Adobe Stock

Sprotne opombe