Prejšnje raziskave Eurofounda so razvile tri dopolnilna orodja za proučevanje dinamike odnosov med delodajalci in delojemalci ter za primerjavo, kako so nacionalni sistemi odnosov med delodajalci in delojemalci uspešni z vidika kakovosti in sprememb skozi čas. Ta orodja so prikaz kazalnikov; indeks za merjenje uspešnosti države na področju odnosov med delodajalci in delojemalci kot celote, in sicer za štiri ključne parametre in podparametre; ter tipologija sistemov odnosov med delodajalci in delojemalci na podlagi uspešnosti na področju demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci ter ustreznih značilnosti sistemov odnosov med delodajalci in delojemalci.
To poročilo temelji na tej prejšnji raziskavi in ima tri glavne cilje: ponovno preučiti in posodobiti indeks vsakega od štirih ključnih parametrov za obdobje 2018–2021 na podlagi novih podatkov in kazalnikov; analizirati trende konvergence pri ključnem parametru demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci med letoma 2008 in 2021, in sicer v nacionalnih sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci; ter posodobiti tipologijo sistemov odnosov med delodajalci in delojemalci, da bi prispevali k meddržavni analizi ustreznih vzorcev sprememb med letoma 2008 in 2021, zlasti v zvezi s kolektivnimi pogajanji.
• Nove ugotovitve oblikovalcem politik zagotavljajo konkretne dokaze za spodbujanje krepitve odnosov med delodajalci in delojemalci v državah, kjer ti niso dovolj uspešni, pri čemer šest držav članic (Avstrija, Nemčija, Danska, Finska, Nizozemska in Švedska) dokazuje, da je v sistemu zrelih odnosov med delodajalci in delojemalci mogoče združiti učinkovitost, pravičnost in glas. Te države so na vrhu splošnega indeksa odnosov med delodajalci in delojemalci, so tudi med sedmimi najuspešnejšimi pri indeksu demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci ter indeksu industrijske konkurenčnosti, poleg tega so med najboljšimi osmimi pri indeksu socialne pravičnosti.
• Medčasovna analiza indeksa demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci med letoma 2008 in 2021 kaže na zelo zmeren trend navzgor usmerjene divergence, kar pomeni, da se je povprečni rezultat EU-27 nekoliko izboljšal, razlike med državami članicami pa so bile večinoma stabilne. To je rezultat dveh nasprotujočih si in precej izrazitih trendov: sprva navzdol usmerjeno divergenco je od obdobja 2013–2017 zamenjala navzgor usmerjena konvergenca.
• Posodobljeni indeksi demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci ter odnosov med delodajalci in delojemalci kot celota v obdobju 2018–2021 kažejo precej polarizirano sliko, pri čemer imajo majhne skupine držav zelo visoko ali zelo nizko uspešnost. Razlike med državami so manj izrazite pri drugih ključnih parametrih – industrijski konkurenčnosti, socialni pravičnosti ter kakovosti zaposlitve in delovnega mesta.
• Dvanajst držav kaže precej stabilne trende okoli povprečja EU-27 pri indeksu demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci med letoma 2008 in 2021 (Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Romunija, Slovaška in Španija). Preostalih 15 držav kaže znatno odstopanje od povprečja EU-27 zaradi trendov konvergence ali divergence.
• Nove ugotovitve in analiza poudarjajo omejitve obstoječih podatkov o odnosih med delodajalci in delojemalci ter demokraciji odnosov med delodajalci in delojemalci ter tudi kazalnikov, ki se uporabljajo za njihovo merjenje. Zaradi vse večjega političnega pomena odnosov med delodajalci in delojemalci ter demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci si bo treba skupaj prizadevati za zbiranje primerljivih in visokokakovostnih podatkov o pokritosti s kolektivnimi pogajanji.
To poročilo temelji na prejšnjih študijah Eurofounda, ki so razvile konceptualni okvir opredelitve odnosov med delodajalci in delojemalci ter opredelile štiri ključne parametre: demokracijo odnosov med delodajalci in delojemalci, industrijsko konkurenčnost, socialno pravičnost ter kakovost zaposlitve in delovnega mesta. Namen poročila je posodobiti študijo Eurofounda iz leta 2018, ki se je osredotočila na demokracijo odnosov med delodajalci in delojemalci. Ima tri glavne cilje: posodobiti indekse štirih ključnih parametrov za obdobje 2018–2021; razviti medčasovno analizo indeksa demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci za obdobje od leta 2008 do leta 2021, zlasti v zvezi s trendi nacionalnih sistemov odnosov med delodajalci in delojemalci v smislu konvergence v EU; ter posodobiti tipologijo sistema odnosov med delodajalci in delojemalci za demokracijo odnosov med delodajalci in delojemalci, da bi prispevali k meddržavni analizi razvojnih trendov in vzorcev sprememb od leta 2008 do 2021.
Ključni vidiki metodološkega pristopa so uporaba visokokakovostnih podatkov (uporaba strogih konceptualnih in statističnih meril kakovosti pri pregledu in prilagajanju kazalnikov); upoštevanje metodologije za oblikovanje indeksov, ki sta jo razvila Skupno raziskovalno središče Evropske komisije in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj; ter upoštevanje metodologije Eurofounda za analizo trendov konvergence v demokraciji odnosov med delodajalci in delojemalci.
Ozadje politike zaznamujeta vpliv pandemije covida-19 in vojna v Ukrajini, ki ogrožata trenutno gospodarsko okrevanje v Evropi. Nedavni izbruh vojne med Izraelom in Hamasom bo verjetno še dodatno destabiliziral rast.
Institucije EU so sprejele instrument NextGenerationEU, začasni finančni instrument v vrednosti 806,9 milijarde EUR, namenjen spodbujanju okrevanja z izdajo skupnega evropskega dolga, pri čemer mehanizem za okrevanje in odpornost državam članicam zagotavlja 672,5 milijarde EUR za naložbe in reforme.
Vojna v Ukrajini je povzročila obsežno humanitarno krizo in povzročila zvišanje cen osnovnih dobrin, kar je povečalo tveganje revščine v Evropi in zavrlo gospodarsko rast. V prizadevanjih za ublažitev posledic vojne so institucije EU do konca leta 2023 začasno prekinile uporabo pravil Pakta za stabilnost in rast. To je državam euroobmočja omogočilo, da so razvile diskrecijske fiskalne ukrepe za omejitev naraščajočih stroškov energije, povečanje obrambnih zmogljivosti in reševanje begunske krize.
Odnosi med delodajalci in delojemalci v EU temeljijo na evropskem stebru socialnih pravic, katerega cilj je okrepiti pravice delavcev tako, da bodo vzpostavljeni dostojni delovni pogoji in kakovostno delovno okolje. Ponovno poudarja zavezanost EU dvostranskemu socialnemu dialogu in pogajanjem o kolektivnih pogodbah med socialnimi partnerji. Na vrhu socialnih partnerjev Val Duchesse, ki je načrtovan za leto 2024, se bo nadaljevalo spodbujanje socialnega dialoga na ravni EU.
Vloga kolektivnih pogajanj v okviru modela EU za odnose med delodajalci in delojemalci je bila okrepljena z direktivo o ustreznih minimalnih plačah v EU. Njen glavni cilj je vzpostaviti okvir za izboljšanje ustreznosti zakonsko določenih minimalnih plač in povečanje učinkovitega dostopa delavcev do zaščite minimalne plače. Direktiva izrecno spodbuja kolektivna pogajanja in priznava, da so močni in vključujoči sistemi kolektivnih pogajanj pomembni za zagotavljanje ustrezne zaščite minimalne plače. Direktivi sta sledila sporočilo Komisije in predlog priporočila Sveta, ki sta namenjena spodbujanju socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj. Direktiva določa precej visoko raven kolektivnih pogajanj in predlaga, da si države članice prizadevajo za vsaj 80-odstotno stopnjo pokritosti s kolektivnimi pogajanji.
• Posodobljeni indeksi demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci ter odnosov med delodajalci in delojemalci kot celota kažejo polarizirano sliko, pri čemer imajo majhne skupine držav članic zelo visoko ali zelo nizko uspešnost. Razlike med državami so manj izrazite pri drugih ključnih parametrih.
• Medčasovna analiza indeksa demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci med letoma 2008 in 2021 kaže na zelo zmeren trend navzgor usmerjene divergence, kar pomeni, da se je povprečni rezultat EU-27 nekoliko izboljšal, razlike med državami pa so bile večinoma stabilne. To je posledica sprva navzdol usmerjene divergence do obdobja 2013–2017 (ko se je povprečna vrednost zmanjšala, razlike med državami članicami pa so se povečale), ki jo je pozneje zamenjala navzgor usmerjena konvergenca.
• Dvanajst držav kaže precej stabilne trende okoli povprečja EU-27 pri indeksu demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci med letoma 2008 in 2021 (Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Romunija, Slovaška in Španija).
• V devetih državah se razlike zmanjšujejo. Med njimi Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Poljska in Portugalska zmanjšujejo zaostanek (njihovi rezultati so bili sprva nižji od povprečja EU, vendar rastejo hitreje in vrzeli se zmanjšujejo). Rezultati na Danskem, Nizozemskem in v Sloveniji so bili sprva višji od povprečja EU, vendar zdaj padajo in se tako približujejo naraščajočemu povprečju EU.
• V šestih državah se razlike povečujejo. Med temi državami so bili rezultati v Avstriji, na Finskem, v Luksemburgu in na Švedskem sprva višji od povprečja EU, njihova povprečja pa se povečujejo hitreje od povprečja EU. Rezultati na Madžarskem in Malti so bili sprva nižji od povprečja EU ter se znižujejo.
• Posodobljena tipologija demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci (2008–2021) prikazuje štiri skupine držav članic.
• V skupino z upravljanjem, ki temelji na demokraciji odnosov med delodajalci in delojemalci, so vključene Avstrija, Danska, Finska, Nemčija, Nizozemska in Švedska. Te države članice so najuspešnejše v demokraciji odnosov med delodajalci in delojemalci, zanje pa so značilni visoka centralizacija kolektivnih pogajanj, visoke stopnje usklajevanja in redno vključevanje socialnih partnerjev v oblikovanje politik. Ta skupina kaže znatno odstopanje od povprečja EU-27 in sledi vzorcu konvergence. Njena uspešnost je bila sprva višja od povprečja EU, vendar raste počasneje.
• Skupina s tržno usmerjenim upravljanjem ima zelo nizko uspešnost na področju demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci ter neusklajene in decentralizirane sisteme kolektivnih pogajanj. Vključuje liberalne države (Ciper, Irska in Malta), baltske države (Estonija, Latvija in Litva), Bolgarijo in Poljsko. Od obdobja 2013–2017 dalje sta v tej skupini tudi Grčija in Romunija. Ta skupina kaže znatno odstopanje od povprečja EU-27 in sledi vzorcu divergence. Njena uspešnost je bila sprva nižja od povprečja EU in raste počasneje, zato se vrzel sčasoma povečuje.
• Skupina z upravljanjem, osredotočenim na državo, in skupina z upravljanjem, osredotočenim na podjetja, ki vključujeta preostale države članice, imata vmesno uspešnost na področju demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci. Obe skupini kažeta precej stabilne trende okrog povprečja EU-27.
• Ti rezultati odražajo razdrobljen ali razdeljen model odnosov med delodajalci in delojemalci, pri katerem obstajajo zmagovalci in poraženci. Kljub temu nekatere južnoevropske in vzhodnoevropske države počasi okrevajo od posledic gospodarske krize v obdobju 2008–-2012.
• Analiza poudarja omejitve obstoječih podatkov o odnosih med delodajalci in delojemalci ter demokraciji odnosov med delodajalci in delojemalci ter tudi kazalnikov, ki se uporabljajo za njihovo merjenje. Razpoložljivi kazalnik pokritosti s kolektivnimi pogajanji zaradi težav s primerljivostjo ne izpolnjuje v celoti meril kakovosti. Druga vprašanja v zvezi s kakovostjo se nanašajo na kazalnike socialnega dialoga na makroravni in na ravni podjetij ter poseganje države v kolektivna pogajanja.
• Skupaj bi si bilo treba prizadevati za zbiranje primerljivih in visokokakovostnih podatkov o pokritosti s kolektivnimi pogajanji (ki ima vse večji politični pomen) ter drugih področjih, povezanih z odnosi med delodajalci in delojemalci ter demokracijo odnosov med delodajalci in delojemalci. Da bi se zagotovila primerljivost na ravni držav, bi morali kazalniki temeljiti na jasnih opredelitvah, dogovorjenih na evropski ravni. Podatke bi bilo treba redno zbirati, da se omogočijo medčasovne analize.
• Uporabljena raziskovalna orodja dopolnjujejo analizo dinamike nacionalnih sistemov odnosov med delodajalci in delojemalci ter analizo sprememb v teh sistemih. Redno bi jih bilo treba posodabljati, da bi prispevali k bolj sistematičnemu spremljanju ter nadaljnjim primerjalnim analizam razvojnih trendov na področju odnosov med delodajalci in delojemalci.
• Evropska komisija, socialni partnerji na ravni EU in nacionalni ravni, nacionalne vlade in agencije EU so pozvani, naj poskušajo zapolniti vrzeli, povezane s primerljivimi in visokokakovostnimi podatki, ki merijo kakovost in vzorce sprememb odnosov med delodajalci in delojemalci v EU-27.
• Ugotovitve zagotavljajo konkretne dokaze za oblikovalce politik pri spodbujanju krepitve odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah, kjer so rezultati slabši od pričakovanih. Zdi se, da rezultati šestih držav članic skupine, ki temelji na demokraciji odnosov med delodajalci in delojemalci, dokazujejo, da je v sistemu „dobrih“ in zrelih odnosov med delodajalci in delojemalci mogoče združiti učinkovitost, pravičnost ter glas. Te države so na vrhu splošnega indeksa odnosov med delodajalci in delojemalci, so tudi med sedmimi najuspešnejšimi pri indeksih demokracije odnosov med delodajalci in delojemalci ter industrijske konkurenčnosti, poleg tega so med najboljšimi osmimi pri indeksu socialne pravičnosti.
The report contains the following lists of tables and figures.
Cite this publication
Eurofound (2023), Measuring key dimensions of industrial relations and industrial democracy (2023 update), Publications Office of the European Union, Luxembourg.