Kakovost delovnih mest z vidika podnebnih sprememb

Javascript is disabled in your browser. Please, enable it for a better user experience.

Authors

Tina Weber

Jorge Cabrita

Abstract

Delavci bodo posledice podnebnih sprememb občutili na več načinov: negotovost zaposlitve, spremembe delovnih nalog in odgovornosti ter spremembe na delovnih mestih, ki lahko vključujejo drugačne delovne prakse ter razvoj novih dejavnosti in izdelkov. Tveganja zaradi podnebnih sprememb so povezana z večjo izpostavljenostjo nevarnostim, kar vodi do nižjih standardov kakovosti delovnih mest, izgube produktivnosti ter večje negotovosti zaposlitve in dela. Skoraj polovica delavcev v EU bo doživela korenite spremembe pri opravljanju svojih delovnih nalog, saj se gospodarstva prilagajajo na podnebne spremembe in izvajajo strategije za njihovo blažitev. Poleg tega se bo delo verjetno spremenilo zaradi odzivov podjetij na podnebne spremembe. Te spremembe na delovnem mestu sicer povečujejo ranljivost določenih delavcev, hkrati pa ponujajo priložnosti za izboljšanje nekaterih razsežnosti, ki zadevajo kakovost delovnih mest. To poročilo opisuje zapleteno povezanost med kakovostjo delovnih mest in podnebnimi spremembami, vključno z vplivom zelenih nalog v izbranih sektorjih.

Job quality side of climate change

English (1.83 MB - PDF)

Key messages

Neposredni vpliv podnebnih sprememb na kakovost delovnih mest presega izpostavljenost vročini in vključuje psihosocialna tveganja, povečano onesnaženost zraka, ultravijolično sevanje in ekstremne vremenske pojave. Posebej ogroženi so delavci v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu, gradbeništvu, turizmu in reševalnih službah.

Zeleni prehod bo neposredno vplival na 40 % delavcev v EU. Kakovost dela se pri zelenih poklicih razlikuje, saj so nekatera delovna mesta opisana kot obremenjena, kjer negativni vidiki dela prevladajo nad pozitivnimi. Vplivu zelenega prehoda na kakovost delovnih mest bi bilo zato treba nameniti več pozornosti, ukrepi politike pa bi morali biti usmerjeni v uravnavanje kakovosti delovnih mest.

Pri zaposlovanju v sektorjih, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, prevladujejo moški in veliko število sezonskih, priseljenskih in samozaposlenih delavcev, ki običajno nimajo zakonske zaščite in so manj zastopani na ravni sindikalnih organizacij in delovnega mesta.

Sektorski pristop k spremljanju in izboljšanju kakovosti delovnih mest je ključnega pomena, saj se sektorji srečujejo s številnimi neposrednimi in posrednimi vplivi podnebnih sprememb. Delavci v najbolj prizadetih sektorjih bi morali prejeti prednostno podporo za obnovo znanj in spretnosti ter prehajanje med delovnimi mesti, za druge sektorje pa je potrebna podrobnejša analiza posledic. Posamezna podjetja in prakse lahko prispevajo k obravnavanju podnebnih sprememb in njihovih posledic za kakovost delovnih mest.

Da bi zmanjšali tveganja za delavce, potrebujemo več znanja in inovativnih rešitev. Raziskave o učinkih podnebnih sprememb na delavce in delovna mesta so še vedno pomanjkljive. Podnebne spremembe so dinamičen proces, zato je treba spremljati kakovost zelenih delovnih mest in tistih, ki so najbolj izpostavljena tveganjem podnebnih sprememb.

Executive summary

Podnebne spremembe bodo močno vplivale ne le na življenjske razmere, temveč tudi na evropske trge dela, delovne pogoje in kakovost delovnih mest. Da bi razumeli posledice podnebnih sprememb za delovno življenje, je pomembno razlikovati med njihovim neposrednim vplivom in vplivom politik na področju podnebnih sprememb.

Namen tega poročila je prispevati k razpravi s pregledom raziskav in razprav na nacionalni ravni o vplivu podnebnih sprememb in degradacije okolja na kakovost delovnih mest, zlasti v poklicih, na katere bo verjetno vplivala ekologizacija.

Ozadje politike

Politike EU o podnebnih spremembah niso nove, vendar so se politične ambicije in politike blažitve, namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, znatno povečale in se kombinirajo s finančnimi naložbami v podporo zelenemu prehodu in strategiji za rast. Evropska unija se je v okviru evropskega zelenega dogovora, sprejetega leta 2019, zavezala vrsti ciljev in povezanih političnih ukrepov, namenjenih prizadevanjem za preoblikovanje EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo, ki temelji na zavezujočem cilju doseganja ogljične nevtralnosti do leta 2050. EU je kot vmesni korak povečala svoje podnebne ambicije do leta 2030 in se v okviru svežnja „Fit for 55“ zavezala, da bo do leta 2030 emisije zmanjšala za vsaj 55 %. Za uskladitev zakonodaje s temi ambicijami je julija 2021 začel veljati nov evropski podnebni zakon. Uredba krepi cilje zmanjšanja emisij za stavbe, promet, kmetijstvo, ravnanje z odpadki ter mala in srednja podjetja ter zahteva prestrukturiranje avtomobilske industrije in energetskega sektorja, da bi med drugim dosegli podnebne cilje. Evropski zeleni dogovor bo absorbiral tretjino naložb v višini 1,8 bilijona EUR iz svežnja za okrevanje NextGenerationEU.

V podporo cilju evropskega zelenega dogovora, da nihče ne bo zapostavljen, je Evropska komisija leta 2020 uvedla mehanizem pravičnega prehoda. Njegov cilj je podpreti regije in ljudi, ki jih je prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel, s finančno pomočjo v višini 19,2 milijarde EUR, ki bo med letoma 2021 in 2027 dodeljena za ukrepe politike, namenjene podpori zaposlovanju in diverzifikaciji lokalnega gospodarstva. Evropska komisija je poudarila pomen socialnega dialoga pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov.

Zaradi velikega vpliva podnebnih sprememb in politike o podnebnih spremembah na družbo, gospodarstvo in trg dela so s tem povezani vidiki vse bolj vključeni v druge politike EU, kot so industrijska politika, raziskovalni okviri, strategije na področju izobraževanja in spretnosti ter evropski steber socialnih pravic, ki ima ključno vlogo pri podpiranju prehoda z izobraževanjem, zaposlovanjem ter varnimi in zdravimi delovnimi okolji.

Ključne ugotovitve

Vplivi podnebnih sprememb, kot so naraščajoče temperature, večje onesnaževanje zraka in večja pogostost ekstremnih vremenskih pojavov, dokazano negativno vplivajo na kakovost delovnih mest in produktivnost delavcev. Zaradi njih je delo težje. Posebej ogroženi so delavci, ki veliko časa preživijo na prostem (na primer v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu, vrtnarstvu, gradbeništvu in turizmu), ter tisti, ki delajo s stroji, ki proizvajajo toploto. Na delavce v reševalnih službah neposredno vplivajo tudi neugodni vremenski dogodki, kot so gozdni požari in poplave.
Pri zaposlovanju v teh sektorjih prevladujejo moški in veliko število sezonskih, migrantskih in samozaposlenih delavcev, ki pogosto nimajo zakonodajne zaščite in so manj zastopani na ravni sindikalnih organizacij in delovnega mesta.
Številni od teh sektorjev se srečujejo s spremembami tudi zato, ker je treba prilagoditi delovne metode, kar lahko zmanjša varnost zaposlitve in zahteva usposabljanje, prekvalifikacijo ali spremembo delovnega mesta.
Politike na področju podnebnih sprememb (zlasti politike blažitve) naj bi prispevale k sektorskim in poklicnim premikom, zlasti v sektorjih, ki največ prispevajo k emisijam toplogrednih plinov. Analiza podatkov iz evropske telefonske ankete o delovnih razmerah potrjuje, da je velik delež delovne sile v teh sektorjih zaposlen v poklicih, na katere bo zeleni prehod vplival najverjetneje, je pa na splošno 40 % delavcev v EU zaposlenih v poklicih, na katere bo zeleni prehod vplival neposredno.
Kar zadeva kakovost delovnih mest, so za poklice, po katerih bo verjetno povpraševanje naraslo (pridelovalci poljščin, tesarji in izolacijski delavci), običajno značilne večje delovne zahteve (kot so fizična tveganja in zahteve), hkrati pa jim primanjkuje delovnih virov (kot so socialna podpora, samostojnost in dostop do usposabljanja). Nova in nastajajoča delovna mesta (na primer kupci, vodje načrtovanja politik in inženirji za odpadne vode) kažejo najbolj pozitivno ravnovesje med zahtevami in viri, delovna mesta z višjimi kvalifikacijami (vodje gradbenih del, meteorologi in elektrotehniki) pa so bolj v skladu z povprečno evropsko kakovostjo delovnih mest.
Ravnotežje poklicnih sprememb, ki ustvarja nove profile delovnih mest, večje povpraševanje ali nove zahteve po znanju in spretnostih, je v različnih sektorjih različno. Posledice za kakovost delovnih mest ne bodo odvisne le od natančnega profila nalog posameznega delovnega mesta (vključno z izpostavljenostjo tveganjem podnebnih sprememb) in praks na njem, temveč tudi od ukrepov, sprejetih za obravnavanje vplivov podnebnih sprememb, in načina izvajanja zelenega prehoda na vseh ravneh.
Medtem ko zeleni poklici utelešajo prizadevanja za vseživljenjsko učenje, ki bodo podprla prehod, podjetja tudi na delovnem mestu vključujejo ukrepe in prakse, ki podpirajo razogljičenje. Vključevanje delavcev v razvoj in izvajanje teh praks lahko izboljša kakovost delovnih mest.

Smernice politike

Raziskave o učinkih podnebnih sprememb na delavce in delovna mesta so še vedno pomanjkljive. Za zmanjšanje tveganj za delavce potrebujemo več znanja in rešitev.
V EU ni enakih konkurenčnih pogojev v zvezi z zaščito delavcev pred tveganji, ki so neposredno povezana s podnebnimi spremembami. Določbe na nacionalni ravni o delu v vročini se zelo razlikujejo.
Procesi razogljičenja zadevajo številne sektorje, ne samo proizvodnjo energije in težko industrijo. Delavci v najbolj prizadetih sektorjih bi morali biti deležni prednostne podpore za obnovo znanj in spretnosti ter prehajanje med delovnimi mesti. Poleg tega je potrebna podrobnejša analiza posledic za druge sektorje, skupaj z zagotavljanjem podpore tem podjetjem in njihovim zaposlenim.
Več pozornosti bi bilo treba nameniti posledicam zelenega prehoda na kakovost delovnih mest, potrebne pa so tudi bolj sistematične raziskave. Potrebno je spremljanje kakovosti zelenih delovnih mest in tistih, ki so najbolj izpostavljena tveganjem podnebnih sprememb (pogosto gre za ista delovna mesta), saj so podnebne spremembe dinamičen proces. Ukrepi politike bi morali biti usmerjeni v izboljšanje kakovosti delovnih mest.
Razvoj industrijskih strategij in s tem povezano predvidevanje potrebnih znanj in spretnosti ter oblikovanje ustreznega usposabljanja, razvitega v sodelovanju s socialnimi partnerji, bosta ključnega pomena, zlasti če želimo preprečiti, da bi pomanjkanje znanj in spretnosti ter delovne sile omejevalo napredek pri razogljičenju.

The report contains the following lists of tables and figures.

List of tables

Table 1: Dimensions of job quality and corresponding job demands and resources
Table 2: Impact of the greening of the economy on occupational groups
Table 3: Job demands of greening occupational groups compared with the EU workforce average
Table 4: Job resources of greening occupational groups compared with the EU workforce average
Table 5: Categories of green workplace behaviours

List of figures

Figure 1: Trends in annual temperature across Europe, 1990–2019
Figure 2: Projected changes by 2050 in the frequency of adverse weather events relevant for transport across Europe
Figure 3: Cumulative GHG emissions and employment by economic sector of activity, EU27, 2022 (%)
Figure 4: Job quality index, by greening occupational group, EU27 (%)
Figure 5: Shares of electricity, gas, steam and air conditioning supply in occupations likely to be impacted by greening (%)
Figure 6: Job quality (left) and job demands (right) – Electricity, gas, steam and air-conditioning supply versus EU27 average (%)
Figure 7: Shares of workers in the manufacturing of food and beverages and motor vehicle manufacturing sectors in occupations likely to be impacted by greening (%)
Figure 8: Job quality (left) and job demands (right) – Food and beverages and motor vehicle manufacturing sector versus EU27 average (%)
Figure 9: Shares of agricultural workers in occupations likely to be impacted by greening (%)
Figure 10: Job quality (left) and job demands (right) – Agriculture sector versus EU27 average (%)
Figure 11: Shares of transport workers in occupations likely to be impacted by greening (%)
Figure 12: Job quality (left) and job demands (right) – Transport sector versus EU27 average (%)
Figure 13: Shares of water supply and waste management workers in occupations likely to be impacted by greening (%)
Figure 14: Job quality (left) and job demands (right) – Water supply and waste treatment versus EU27 average (%)
Figure 15: Shares of construction workers in occupations likely to be impacted by greening (%)
Figure 16: Job quality (left) and job demands (right) – Construction versus EU27 average (%)
Figure 17: Shares of hospital and care workers in occupations likely to be impacted by greening (%)
Figure 18: Job quality (left) and job demands (right) – Hospital sector versus EU27 average (%)
Figure 19: Shares of Horeca workers in occupations likely to be impacted by greening (%)
Figure 20: Job quality (left) and job demands (right) – Horeca versus EU27 average (%)

Number of pages: 62

Reference nº: EF23032

ISBN: 978-92-897-2407-4

Catalogue nº: TJ-09-24-361-EN-N

DOI: 10.2806/693002

Permalink: eurofound.link/ef23032

Cite this publication
Eurofound (2024), Job quality side of climate change, Publications Office of the European Union, Luxembourg.