Mladi na Zahodnem Balkanu

V tem poročilu so opisane zaposlitvene in socialne razmere mladih na Zahodnem Balkanu (tj. v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Črni gori, Severni Makedoniji in Srbiji – v šestih zahodnobalkanskih državah), obravnavano pa je tudi zaposlovanje v Turčiji.
 

Osredotoča se na mlade, ker jih je pandemija covida-19 še posebno močno prizadela. Povzročila je motnje v kakovosti in trajanju njihovega izobraževanja ter usposabljanja, številni pa so izgubili zaposlitev. Tako kot drugje je kriza nesorazmerno močno vplivala na blaginjo mladih v šestih zahodnobalkanskih državah in Turčiji.
 

Ozadje politike

Evropska komisija je 8. novembra 2023 predstavila nov načrt rasti za šest zahodnobalkanskih držav. V načrtu so predstavljene priložnosti za spodbujanje socialno-ekonomske konvergence v regiji, pri čemer je zagotovljena znatna dodatna finančna podpora. Izpostavljene so nekatere gospodarske prednosti v predpristopnem obdobju za vzpostavitev močnejših in odpornejših gospodarstev ter zagotavljanje vsakdanjih gospodarskih koristi za podjetja, delavce in potrošnike. V načrtu je obravnavan širok nabor tem, ki bodo pripomogle k izboljšanju položaja mladih v šestih zahodnobalkanskih državah.
 

Leta 2021 so se vlade šestih zahodnobalkanskih držav zavezale, da bodo sprejele, preskusile in vključevale sisteme jamstva za mlade za reševanje dolgotrajnih izzivov brezposelnosti mladih ter tveganj socialne izključenosti. V teh državah je pomen izvajanja sistemov jamstva za mlade, oblikovanih po vzoru evropskega jamstva za mlade, poudarjen z dokazi, ki kažejo, da je večina držav, ki so med pandemijo covida-19 izvajale ukrepe za podpiranje zaposlovanja mladih, že imela nacionalno strategijo zaposlovanja mladih.
 

Evropski steber socialnih pravic, sprejet leta 2017, zajema 20 načel za usmerjanje držav članic „k močni socialni Evropi, ki je pravična, vključujoča in polna priložnosti“. Uresničevanje stebra temelji na obsežnem sklopu svežnjev politik ter izvajanju načrtov za pravičen prehod na podnebno nevtralno in digitalizirano družbo.
 

Ključne ugotovitve – statistični podatki o Zahodnem Balkanu in Turčiji

• V celotni regiji so stopnje zaposlenosti mladih, starih od 15 do 24 let, nižje kot pri celotnem delovno sposobnem prebivalstvu (tj. od 15 do 64 let).
   
• Razlika med stopnjami zaposlenosti mladih in delovno sposobnega prebivalstva je v šestih zahodnobalkanskih državah večja kot v Turčiji in Evropski uniji (EU) kot celoti.
   
• V vseh sedmih državah je stopnja zaposlenosti mladih nižja pri ženskah kot pri moških, še zlasti pa to velja za Turčijo.
   
• Čeprav so se splošne stopnje brezposelnosti v zadnjih letih približale povprečju EU, je ta sprememba manj izrazita pri mladih, starih od 15 do 24 let, med katerimi je brezposelnost še vedno pereča težava.
   
• Države so dosegle določen napredek pri zmanjševanju brezposelnosti mladih, vendar je zaradi morebitnih učinkov naraščajoče neaktivnosti na trgu dela in naraščajočih trendov izseljevanja težko oceniti obseg doseženega napredka.
   
• Delež mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), se med sedmimi državami močno razlikuje in sega od 13 % v Srbiji do 33 % na Kosovu.
   
• Na Kosovu, v Črni gori in Severni Makedoniji so se deleži mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, znatno povečali, v drugih državah pa so sčasoma upadli. V Turčiji se je stanje sčasoma najbolj izboljšalo, čeprav se mladi v tej državi še vedno srečujejo s precejšnjimi izzivi, kar še zlasti velja za mlade ženske.
   
• Mladi v šestih zahodnobalkanskih državah in Turčiji se precej pogosteje odločajo za začasno delo kot delavci, stari od 25 do 64 let.
   
• V primerjavi s povprečjem EU je samozaposlitev veliko opaznejši trend na trgu dela v šestih zahodnobalkanskih državah in Turčiji.
   

Ključne ugotovitve – Zahodni Balkan v okviru evropske telefonske raziskave o delovnih razmerah iz leta 2021

• Šest zahodnobalkanskih držav je doseglo napredek pri nekaterih vidikih kakovosti delovnih mest. To dokazuje veliko število mladih anketirancev v evropski telefonski raziskavi o delovnih razmerah iz leta 2021, ki so navedli, da imajo njihova delovna mesta na voljo veliko virov in so manj izjemno zahtevna, kar pogosto presega referenčno merilo EU.
   
• Mladi delavci v šestih zahodnobalkanskih državah so veliko pogosteje deležni socialne podpore na delovnem mestu in so v večini držav bistveno bolj vključeni v delo, ki ga opravljajo. Kljub očitnim izzivom se zdi, da so mladi delavci bolj zadovoljni in se lahko prilagodijo spremembam na delovnem mestu.
   
• Regija se še vedno srečuje z nekaterimi ključnimi vprašanji, kot je ureditev delovnega časa. Več kot 48 ur na teden dela veliko večji delež mladih delavcev na Zahodnem Balkanu kot v EU.
   
• Delo žensk je na bolj skrajnih mejah kakovosti dela kot delo moških. Nekaj pomembnih vprašanj se nanaša na intenzivnost dela, pri čemer dokazi kažejo, da mlade ženske delajo precej hitreje kot mladi moški. Kljub izboljšavam težave še vedno obstajajo tudi v zvezi s spolno segregacijo na delovnem mestu.
   

Ključne ugotovitve – Albanija, Kosovo in Severna Makedonija v e-raziskavi Življenje, delo in covid-19 iz leta 2022

• Rezultati e-raziskave iz leta 2022 kažejo na zaskrbljujoče nizko raven duševnega dobrega počutja med anketiranci v teh treh zahodnobalkanskih državah, zlasti v Albaniji in na Kosovu. Več kot polovica anketirancev, starih od 15 do 29 let, je bila izpostavljena tveganju depresije. Na splošno so se mladi anketiranci v teh treh državah veliko pogosteje počutili izključeni iz družbe in so poročali o znatno manjšem zadovoljstvu z življenjem kot njihovi vrstniki v EU.
   
• Približno polovica mladih anketirancev v Severni Makedoniji se počuti optimistično v primerjavi s približno četrtino v Albaniji (25 %) in slabo tretjino na Kosovu (31 %). Nasprotno pa je le 6 % mladih anketirancev v Severni Makedoniji izrazilo optimizem glede prihodnosti svoje države. V Albaniji je le približno tretjina mladih anketirancev optimistična glede prihodnosti svoje države, na Kosovu pa tako meni le četrtina mladih anketirancev.
   
• Delež mladih anketirancev, ki so poročali o težavah pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, je v teh treh državah, zlasti v Albaniji in na Kosovu, precej nad povprečjem EU. Tudi število ur, ki jih mladi anketiranci namenijo skrbi za otroke, je v teh treh zahodnobalkanskih državah bistveno višje, kot znaša povprečje med mladimi anketiranci v EU.
   
• Finančne težave vplivajo na velik delež mladih anketirancev, zlasti v Albaniji in na Kosovu, v vseh treh državah pa je delež precej višji od povprečja EU.
   
• Za anketirance v teh treh državah, stare od 18 do 29 let, je manj verjetno, da bodo imeli dostop do priložnosti za izobraževanje in usposabljanje, kakršnega imajo njihovi vrstniki iz EU.
   
• Pri večini kazalnikov v teh treh državah so podatki, ki so jih navedle mlade anketiranke, manj ugodni od tistih, ki so jih navedli mladi anketiranci.
   

Smernice politike

• Za različne skupine mladih bi bilo treba oblikovati ciljno usmerjene ukrepe za aktivno zaposlovanje. Zanje je potreben bolj prilagojen in strateški pristop, ki se osredotoča na učinkovite aktivacijske politike za „malodušno“ mladino, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti drugim ranljivim skupinam. Jamstvo za mlade je ključna politična zaveza v šestih zahodnobalkanskih državah.
   
• Države bi lahko razmislile o uvedbi ali izvajanju nadaljnjih politik, katerih cilj je aktivirati mlade brez visokošolske izobrazbe.
   
• Države bi bilo treba spodbujati k razvoju sistematičnega pristopa h karierni orientaciji v šolah že od zgodnjega obdobja. Karierna orientacija bi morala podpirati vse in delovati kot preventivni ukrep za zmanjšanje stopenj osipa, izboljšanje akademskih dosežkov in izobrazbe, lajšanje prehoda iz šolanja v zaposlitev ter zmanjšanje deleža mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
   
• Potrebni so ukrepi, s katerimi bi delodajalce spodbudili, da mladim zagotovijo dolgoročno varno zaposlitev, in okrepili pravne instrumente za doseganje sklepanja pogodb za nedoločen čas.
   
• Poleg ukrepov in spodbud bi bilo treba okrepiti socialni dialog ter partnerstvo, da bi odpravili temeljne vzroke za brezposelnost mladih in izboljšali pogoje zaposlovanja.
   
• V številnih zahodnobalkanskih državah in Turčiji mladi močno dajejo prednost zaposlitvi v javnem sektorju, ki jo dojemajo kot varnejšo in pogosto bolje plačano. Države bi morale z davčnimi in gospodarskimi spodbudami spodbujati ustvarjanje delovnih mest in/ali širjenje zaposlitvenih možnosti v zasebnem sektorju.
   
• Sredstva v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, namenjena posebnim sektorjem, bi bilo morda treba uporabiti tako, da bi bili delavci na delovnih mestih v primarnem sektorju (npr. v kmetijstvu, rudarstvu, gozdarstvu) in nizkokvalificiranih delovnih mestih terciarnega sektorja (npr. na področju gostinstva, zdravstvenega varstva, trgovine na drobno) bolje nagrajeni in da bi se izboljšal dostop do trga za delavce, kar bi mladim omogočilo, da zasedejo delovna mesta, na katerih lahko uporabijo svoje spretnosti ter znanje.
   
• Dejstvo, da je stopnja delovne aktivnosti mladih nižja od splošnega prebivalstva, kaže, da je manj verjetno, da bodo mladi med izobraževanjem in usposabljanjem delali. Prav tako imajo težave pri iskanju zaposlitve po zaključenem izobraževanju v primerjavi z mladimi v EU. To je mogoče izboljšati s spodbujanjem razpoložljivosti dela s krajšim delovnim časom za študente in uvajanjem novih oblik dela.
   
• Udeležbi mladih žensk na trgu dela je treba nujno nameniti pozornost. Države bi se morale osredotočiti na boljši dostop do otroškega varstva, reformo politik materinskega dopusta in večje izkoriščanje očetovskega dopusta, da bi zagotovile pravičneje porazdeljene obveznosti oskrbe.
   
• Zaradi pandemije je morda veliko več mladih žensk postalo neaktivnih, ne pa brezposelnih. Da bi preprečili nadaljnjo marginalizacijo ali osiromašenje žensk, so potrebni aktivni ukrepi na trgu dela, ki upoštevajo vidik spola, da bi dosegli neplačane (in pogosto statistično nevidne) ženske.
   
• Izboljšati je treba storitve, ki omogočajo in lajšajo prehod iz šolanja v zaposlitev. Več truda bi bilo treba vložiti v karierni razvoj in svetovanje za mlade, ki vstopajo na trg dela.
   
• Potrebni so bolj povezani ukrepi na področju zaposlovanja in socialne politike, da bi povečali udeležbo ranljivih skupin, kot so ženske, mladi s podeželja ter etnične ali druge manjšine, na trgu dela.
   
• Obstaja velika potreba po ukrepih za izboljšanje duševnega počutja mladih v šestih zahodnobalkanskih državah, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti pomoči mladim ženskam.
   
• V več državah je treba izboljšati točnost in pravočasnost statističnih podatkov o zaposlenosti.